Slovenska plezalka Janja Garnbret je prav poseben fenomen. Dvakratna olimpijska zmagovalka, desetkratna svetovna prvakinja, evropska prvakinja v težavnosti, balvanih in kombinaciji in 10-kratna skupna zmagovalka v skupnem seštevku svetovnih pokalov. Skupno ima na tekmah svetovnega pokala neverjetnih 51 zmag. Izredne uspehe je v letošnjem letu dosegala tudi v skali, kot prva ženska je uspela preplezati smer Bibliographie z oceno 9b+. Svojo formo je še potrdila na tokratni tekmi svetovne serije v Kopru. V finalu svetovne serije v težavnostnem plezanju se je z višina 42+ zavihtela na vrh, kar je rekordna šesta zmaga. V Kranju in Kopru se je pred tem devetkrat uvrstila v finale, po dvakrat pa je bila druga oziroma tretja.

Janja Garnbret: "Danes sem si želela do konca in Korošica, ki je v meni, ni spustila. Res sem bila trmasta, moram reči, da sem smer odplezala tako, kot sem si zamislila, sicer sem vmes sama sebi dala en mali srčni infarkt, vendar sem se iz tega rešila. Danes je bilo izjemno vlažno in sem se bolj borila s tem, da ostanem na steni, kot plezala smer. Seveda pa me je podpora ljudi vseskozi držala na steni in sem vesela, da sem v takih razmerah lahko odplezala. Si pa ne bi želela boljše tekme, zdaj, ko malo manj tekmujem, ker je zaradi tega drugače. Tudi če je tekem manj, sem v tekmovalnem duhu, ker sem tekmovalka po duši in srcu. V tem uživam, tukaj na tekmi v Kopru že od kvalifikacij naprej, bila sem umirjena, pomirjena, zadovoljna sama s sabo in sem vesela, da sem lahko to danes tudi pokazala. Občinstvo je fantastično, vsako leto mi je super nastopati tu, ker so tu moji prijatelji in družina, ne vem, če je bila himna kdaj tako glasna."

Janja pa se je spomnila tudi tekme v Kranju 2019: "Takrat ko nisem bila v finalu, je bilo veliko različnih dejavnikov, eden izmed njih je bil tudi kričanje otrok. Takrat mi ni bilo lahko plezati, a sem to zelo vzljubila in obrnila sebi v prid. To te drži na steni, drži te pokonci in te motivira. Prav tako je mogoče, da se bo med temi otroki skovala kakšna nova Janja."

Vesela je bila, da so bili v Kopru tudi finalisti prejšnjih tekem: "Vem, da so bili tu in se mi zdi to res lepo, meni je to v veliko čast, da plezam pred njimi, ker je vsak izmed njih dodal košček k slovenskemu plezanju. Mislim, da se tudi Martina Čufar Potard ne zaveda, kaj je naredila za slovensko plezanje, ker vsak je moral biti enkrat prvi in vsaka punca je seveda gledala nazaj, in to se je nadaljevalo do mene in sem vesela, da sem del, košček tega slovenskega plezanja, da se bodo drugi lahko zgledovali po meni."

Janjo čaka konec oktobra še tekma v Santiagu: "V Južni Ameriki še nisem bila in ne vem, kakšna je plezalna scena tam. Vesela sem, da grem tja in da lahko pokažem svojo strast in razširim to ljubezen med ostale ljudi."

Skupaj z Janjo sta na odru stali tudi Američanka Brooke Raboutou, ki si je z višino 33 priplezala drugo mesto, in Korejka Chaehyun Seo, ki si je z višino 32+ priplezala tretje mesto.

V moški konkurenci je slavil Japonec Neo Suzuki z višino 33+, drugo mesto si je prav tako priplezal Japonec Satone Yoshida, na tretje mesto pa se je z višino 28+ uvrstil Indonezijec Putra Tri Ramadani.

Rosa Rekar je ena najobetavnejših slovenskih športnih plezalk. Lansko sezono je odlično zaključila z 2. mestom na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju. V letošnji sezoni je praktično na vseh tekmah plezala v finalu in se uvrščala tik pod stopničke. Na domači tekmi v Kopru se je po odlični predstavi v polfinalu v finalu z višino 30 uvrstila na odlično 5. mesto.

"Vedno si rečem, kot mlada tekmovalka, da rezultati niso najpomembnejši, saj bom na koncu tekme vedno najprej pogledala na to, kako sem plezala. Na žalost danes nisem najbolj zadovoljna s svojim plezanjem, ampak bom od tekme vzela stvari, kjer lahko napredujem, in jih na naslednji tekmi popravila. Danes sem bila sicer kar živčna, predvsem zaradi prvega dela smeri, kjer je bilo treba skočiti, v take gibe grem kdaj malo prestrašena. Če bi šla bolj samozavestno, bi lahko tudi malo bolj na polno plezala naprej. Sem bila pa izjemno navdušena nad energijo navijačev, so bili kar glasni. Vzdušje v Kopru je vsako leto super, meni je občinstvo danes definitivno pomagalo," je še dodala Rosa Rekar.

Selektor Gorazd Hren po tekmi: "Z današnjim nastopom sem kar zadovoljen. Žal mi je, da nismo mogli pripeljati fantov v finale, da bi bil še bolj izjemen večer. Rosa vem, da je bila razočarana, in razumem, zakaj. Mislim, da je plezala dobro, smer je bila težka. Janja je izjemno odplezala, res nas je prestrašila na tistem gibu, ki je odločal za stopničke. Mislim, da se je prav zaradi domače tekme in domačega občinstva ujela, nadaljevala in nato zase, za nas in za navijače odplezala zadnji del z zadnjimi močmi. Mislim, da je bila to izjemna predstava, bil je lep večer in lep praznik športnega plezanja."

V Kopru je bilo tokrat izjemno vroče, Gorazda smo povprašali tudi o tem: "Najbolj bi bilo pravično, da bi bilo plezanje v dvorani in da bi bili za vse tekmovalce isti pogoji, čeprav mislim, da se v času, ko osem plezalk pleza, razmere ne spremenijo bistveno. Je pa Janja rekla, da ji je drselo in da se je ravno zaradi tega zgodila ta napaka."

"Sezone še ni konec, pred nami je oktobra tekma v težavnosti v Santiagu. Ekipa pri puncah definitivno močna, pri fantih bo to zagotovo Luka Potočar. To tekmo bo treba še speljati, potem pa zaslužen počitek in nato bomo že v novi sezoni, ki bo seveda izjemno pomembna," je zaključil Hren. 

Na koprski tekmi se je tokrat pomerilo 147 športnih plezalk in plezalcev iz 36 držav, med njimi 12-članska slovenska ekipa pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in reprezentančnih trenerjev Luka Fonde, Domna Švaba in Anžeta Štremflja. Slovenske barve so zastopali še polfinalistke Mia Krampl na 20. mestu, Lučka Rakovec na 21., Sara Čopar na 23. mestu in polfinalist Luka Potočar, ki je tekmo končal na 24. mestu.

Domačo tekmo pa so v kvalifikacijah zaključili Lucija Tarkuš na 31. mestu, Lana Gorič na 45., Jaka Jaki na 47., Lovro Črep na 50., Jennifer Buckley na 51. in Samo Golob na 53. mestu.

Tokratna tekma svetovne serije je bila še posebej praznična. Praznovali smo 30 let (25 let Kranja in 5 let Kopra) svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Sloveniji. Tekma pa ni privabila samo najboljših plezalcev in plezalk z vsega sveta, ampak tudi slovenske reprezentante, ki so bili finalisti bodisi kranjske bodisi koprske tekme. Navijači v Kopru so pozdravili: Martino Čufar Potard, Majo Štremfelj, Mateja Sovo, Tomaža Valjavca, Mino Markovič, Lučko Franko, Klemna Bečana, Urbana Primožiča, Janjo Garnbret, Vito Lukan, Lučko Rakovec, Mio Krampl, Luko Potočarja, Milana Preskarja, Roso Rekar in Lucijo Tarkuš. Odsotni pa so bili Natalija Gros Kunaver, Domen Škofic in Vita Lukan.

"Kot navijačica sem precej bolj sproščeno gledala tekmo, čeprav je bilo tudi napeto, predvsem pri puncah zaradi atraktivnih in tveganih gibov, kjer sta Janja in Rosa poskrbeli, da sem bila res živčna, pri tistih skokih in predvsem pri Janji, ki je že enkrat v bistvu padla in ne vem, kako se je rešila. Vesela sem, da sem enkrat v živo videla ta spektakel v Kopru, ker sem bila prej samo na tekmah v Kranju, tudi že kot gledalka, in vidim, da je to res velik športni spektakel. Vedno dobim mravljince, ko slišim Zdravljico, tako da je bilo zelo čustveno ob Janjini zmagi. Svoje zmage v Kranju se ne spomnim več dobro, bolj se spomnim tiste iz Švice, ko sem postala svetovna prvakinja," je po tekmi vtise strnila Martina Čufar Potard.

Najboljši tekmovalci na vrhu sveta se menjujejo, Tomo Česen pa ostaja. Že 30 let je nepogrešljiv pri organizaciji slovenske tekme v športnem plezanju in pri tem poudarja, da vztraja zaradi naših najboljših tekmovalcev, ki si to zaslužijo. S posebno zahvalo Planinske zveze Slovenije za prispevek pri razvoju športnega plezanja in organizaciji 30 tekem svetovnega pokala v Sloveniji, za trud, srčnost in zvestobo sta se mu poklonila predsednik mednarodne zveze World Climbing Marco Maria Scolaris in predsednik PZS Martin Šolar.

"Res sem bil presenečen, kaj so mi pripravili. Ne sme pa se pozabiti vseh ljudi, ki prav tako delajo tekmo. Cela četica nas je, da se takšna prireditev izpelje, zato si vsak zasluži priznanje, ker sam ne moreš ničesar narediti," je poudaril Česen, ki je kar žarel v družbi nekdanjih finalistov: "Zelo so bili veseli povabila, tudi zato, ker so čutili, da se nanje ni pozabilo - ne sme se pozabiti, ker so krivi za vse to, kar se zdaj dogaja. Če ne bi imeli takšnega vzdušja v Sloveniji, teh vzornikov, ni nujno, da bi se Janja razvila tako, kot se je. To so bile zanjo vzornice, kot je zdaj ona vzornica drugim in nekdo, ki je iz pravega testa, se bo mogoče naredil enkrat v prihodnosti. Res pa je konkurenca po svetu strašljiva in je treba še bolje delati in še ni garancije, da se bo kaj zgodilo."

"Ženska finalna smer je bila res težka, to je nekaj, kar si Janja pravzaprav želi. Tu se je pokazala razlika med ostalimi in njo. Dejstvo je, da je ona trenutno najboljša, verjetno zato, ker trenira naprej, kot da se nič ne bi zgodilo, kot je nekoč rekla. Mislim, da takšne še dolgo ne bo, kjer koli na svetu - tako fokusiranega in predanega športnika, ki se normalnim ljudem zdi malo ubrisan," ocenjuje legendarni trener, selektor in organizator tekme, ki poudarja, da je Zdravljica zanj vsakič poseben, čustven trenutek.

Jubilejna 30. tekma svetovne serije v težavnosti, ki že peto leto poteka v Kopru, je bila seveda nepozabna izkušnja tako za gledalce kot tudi za tekmovalce. Ob vrhunski dodatni ponudbi, odličnih vremenskih pogojih in podpori lokalne skupnosti pa je tokratno tekmo zagotovo dvignilo še stopničko višje. Veselimo se vsega, kar v Koper še prihaja.